Supervizija v socialnem varstvu

Delo z ljudmi s kompleksnimi potrebami ni samo tisto, kar se vidi. Velik del je miselno in čustveno delo, ki ga drugi pogosto ne opazijo.

Zaposleni v socialnem varstvu gradijo odnose s klienti z izrazito kompleksnimi potrebami. Delajo v okoljih z veliko čustvenimi in miselnimi obremenitvami, kjer morajo nenehno usklajevati potrebe klientov, pričakovanja organizacije in lastne strokovne zmožnosti. Na supervizijskih srečanjih izmenjujejo izkušnje pri delu s klienti, se medsebojno podpirajo in krepijo.

Kontakt

Zdrave organizacije znajo poskrbeti za svoje zaposlene, da lahko ti dobro delajo s klienti.

Supervizijo izvajam kot licencirana supervizorka v socialnem varstvu (Socialna zbornica Slovenije). Delo v socialnem varstvu poznam od znotraj: v njem sem delala več kot 15 let, tudi kot vodja.

Supervizija je namenjena dvema skupinama:

  • strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem (na primer socialnim delavcem, psihologom, pedagogom),

  • zaposlenim v zdravstveni negi in socialni oskrbi (na primer bolničarjem, strežnicam, varuhom, zdravstvenim tehnikom).

Pri strokovnih (so)delavcih je v ospredju strokovno delo s klienti: konceptualizacija primerov, povezovanje teorije in modelov s prakso ter razmislek o lastni strokovni vlogi.

Pri zaposlenih v zdravstveni negi in socialni oskrbi je v ospredju razumevanje neposrednih izkušenj s klienti, uravnavanje čustvenih odzivov in zdrave osebne meje – v odnosih s klienti in z drugimi, s katerimi se srečujejo pri delu, na primer s svojci.

Cilj supervizije v socialnem varstvu

Supervizija, kot jo izvajam, temelji na razumevanju, da delo v socialnem varstvu poteka v zahtevnih medosebnih in organizacijskih okoliščinah. V njih se nenehno prepletajo psihološki procesi klientov, osebni odzivi zaposlenih ter vplivi delovnega okolja in sistema.

Vsaka supervizijska skupina sčasoma oblikuje svoje cilje. V splošnem sledimo tem štirim:

1.Strokovni razvoj

Supervizija povezuje strokovno znanje s konkretnimi izkušnjami iz prakse. Poseben poudarek je na poglobljenem razumevanju vedenja klientov. Tako se razvija bolj diferencirana in koherentna strokovna presoja, ki presega poenostavljene razlage vedenja. Strokovni odzivi so bolj premišljeni in prilagojeni situaciji.

2.Psihološka stabilnost

Supervizija pomaga preprečevati izgorelost in odtujen odnos do dela. Pri tem pomaga usmerjen razmislek o delovnih situacijah in čustvenih obremenitvah pri delu s klienti. Zaposleni lažje prepoznajo svoje odzive in jih razumejo v kontekstu klienta in delovnega okolja. Supervizija omogoča psihološko razbremenitev in simbolno predelavo čustvenih izkušenj. Pozornost namenimo tudi prekomerni identifikaciji z delom in značilnostim t. i. pomagalnih poklicev. Ker so ti poklici izrazito feminizirani, je v njih pogosto prisotno pričakovanje stalne razpoložljivosti, pretirane skrbi za druge in zanemarjanja lastnih meja. Supervizija podpira jasnejše razmejevanje odgovornosti, bolj realna pričakovanja do sebe ter stabilno in dolgoročno vzdržno zavzetost za delo. V supervizijo lahko vključimo tudi učenje tehnik sproščanja, reševanja problemov in podobno. To so psihološka orodja, s katerimi se zaposleni lažje prilagajajo delovnim zahtevam in si z njimi pomagajo tudi sicer v življenju.

3.Avtonomija v poklicni identiteti

Supervizija podpira oblikovanje poklicne identitete. V tem procesu zaposleni postopno ponotranji svojo profesionalno vlogo ter razvija lastna stališča, vrednote in načine dela. Proces poteka skozi različne faze kariernega razvoja, od začetne odvisnosti od zunanjih modelov do večje samostojnosti v strokovnem odločanju. Prinaša več jasnosti o tem, kaj pomeni delati v konkretnem okolju.

4.Krepitev sodelovanja med enotami, timi in izvajalci v socialnem varstvu

Supervizija omogoča skupen razmislek o delovnih procesih, vlogah in medsebojnih pričakovanjih. Ob konkretnih situacijah se razjasni, kako sodelujemo. Pretok informacij se izboljša, nesporazumov zaradi različnih strokovnih in poklicnih pogledov je manj. Tako supervizija podpira bolj usklajeno delo tima, preglednejšo razdelitev odgovornosti in boljšo koordinacijo pri delu s klienti.

Supervizijo lahko organizacija formalno vključi v sistem vodenja kakovosti ali certificiranja (ISO 9001:2015, Družbeno odgovoren delodajalec).

Je konkreten ukrep na področju kompetenc, organizacijskega znanja in kakovosti storitev ter dokaz skrbi za psihosocialno zdravje zaposlenih.

  • Supervizija poteka v živo, v mali skupini s 4–7 udeleženci. Srečanje traja 90 minut.

    Skupina se srečuje enkrat do dvakrat mesečno, s stalnimi udeleženci (zaprta skupina). Predviden je enoletni supervizijski cikel s poskusno fazo. Možne so tudi druge oblike dela.

    Za zaposlene v zdravstveni negi in socialni oskrbi je skupina lahko tudi odprta ali polodprta, odvisno od kadrovskih razmer in razporedov dela. Pri njih je skupino s stalnimi udeleženci v praksi težko izvesti, supervizijo pa morda potrebujejo najbolj.

  • Supervizija v socialnem varstvu je v osnovi namenjena dobrobiti klientov.

    Zaposleni delajo z ljudmi v zelo kompleksnih situacijah, zato potrebujejo čas in prostor, da o teh klientih in izkušnjah z njimi prosto razmišljajo in govorijo. Osrednja tema je torej delo s klienti v socialnem varstvu. Na delovnem mestu nas pogosto bolj vznemirjajo drugi dejavniki, na primer odnosi s sodelavci ali z nadrejenim. Za te situacije je bolj primerno psihološko poslovno svetovanje, ker so cilji drugačni.

Za dogovor o superviziji pokličite na 070 761 511 ali pišite na barbara@barbarazafosnik.com

Kontakt